Kmetija Štoka leži v Krajni vasi. Stara je preko 200 let. Nahaja se na nadmorski višini 250-270 m in spada v kraški vinorodni okoliš. S tradicijo vinogradništva se ukvarja že peta generacija. Od pranonota Antona, ki je bil daleč naokrog znan kot odličen vinogradnik se je znanje preneslo na nonota Jožeta, nasledil ga je oče Srečko, sedaj pa že 16 let uspešno vinogradi Primož Štoka.
Učil se je na mariborski srednji kmetijski šoli in si pridobil temeljna znanja o vinogradništvu. Sedaj sta skrbno poprijela za delo še sinova Gregor in Tadej. Slednji je tudi obiskoval srednjo kmetijsko šolo v Novem mestu, pohvali pa se lahko z zlato medaljo za teran v Gornji Radgoni.
Blagovna znamka Štoka je bila prvič predstavljena širšemu trgu leta 1989, ko smo začeli stekleničiti vina. Veliko smo se predstavljali na madnarodnih sejmih kot je Ljubljanski vinski sejem in Kmetijsko živilski sejem v Gornji Radgoni, kjer smo prejeli zlata in srebrna odličja za naša vina. ZGODOVINSKI RAZVOJ KMETIJE Leta 1991 smo začeli na novi lokaciji graditi novo domačijo. Naredili smo tri podzemne v živo skalo vklesane obokane kleti, kjer zorijo naša vina. Kapaciteta kleti je 80.000 litrov vina. Skupna površina vseh kleti znaša 350 m2. Leta 2004 smo uredili degustacijsko sobo, ki sprejme 45 oseb na pokušnjo naših vin.

Kmetija sedaj zavzema 25 hektarjev, od katerih je 6 hektarjev vinogradov. Na njih uspeva skupno okoli 25.000 trsov. Od tega je 70% refoška iz katerega na kraški zemlji pridelujemo teran, 15% cabernet sauvignona, 5% merlota in 5 chardonaya. Ostalo je še malvazija pa stara avtohtona vitovska grganja niti furlanski tokaj ne manjka. Starejši nasadi so ˝latniki˝, kar je novejših, pa je vzgojenih v vedno bolj priljubljeni ˝šparonskivzgoji.

Teran pridelujemo po klasični metodi, tako kot so to počeli naši predniki. Samo tako lahko pridobimo njegove značilnosti. Pridelujemo ga tako, da damo drozgo v lesene kadi, nato ji dodamo selekcionirane kvasovke da prične fermentirati. Ko se po nekaj urah drozga dvigne, (temu pravimo klobuk) pričnemo mešati (potapljati), da se iz jagodne kožice izluži predvsem značilna rubinasto - rdeča barva in tanini. Drozgo potapljamo 4-6 krat dnevno pa tudi ponoči je priporočeno. Fermentirati mora zelo počasi, k temu nam pripomorejo kvasovke, saj na ta način zadržimo vse aromatične snovi. Potapljamo jo 7-8 dni. Mošt prelijemo v lesene sode, kjer se nadaljuje tiho vretje. Zatem vino zori v sodih in šele v decembru opravimo prvi pretok. Sledi spontan biološki razkis, ki se zgodi v vinu. Do tega pride le, če imamo v kleti stalno primerno temperaturo, ki mora biti višja od 15°C.
Razkis pomeni, da se iz jabolčne kisline v vinu, s pomočjo mlečnokislinskih bakterij ki so že prisotne v grozdju razcepi in nastane mlečna kislina. Slednja je bolj nežna in sladka ter spominja na kislino v mleku. Do drugega pretoka vina, mora teran zoreti v sodih še tri mesece. Šele v mesecu marcu lahko pijemo pravi kraški teran. Pri nas ne filtriramo nobenega rdečega vina. Posledica je usedlina na dnu steklenice kar pove, da je vino narejeno po stari klasični metodi.

Študija je pokazala, da zmerno pitje terana znižuje umrljivost za rakom in boleznimi srca in ožilja. Podatki o umrljivosti ljudi na tem območju kažejo nižjo stopnjo umrljivosti za temi boleznimi. Teran vsebuje veliko železa, zato je priporočljiv za slabokrvne ljudi. Zadnja dognanja v svetu, ki temeljijo na preučevanju vpliva vin na človeško zdravje govore o zdravilnosti antioksidantov (fenolov), flavonidnih snovi in aminokislin. Veliko teh najdemo v rdečih vinih, največ pa prav v teranu. Priporočljiv je tudi za bolnike ki so anemični, za tiste s premalo kisline in vse, ki imajo slabo prebavo.

Vinorodna dežela Primorska je zaradi idealnih klimatskih razmer najbolj primerna za pridelavo te sorte. Priporočljivo je, da se to sorto prideluje na klasičen način kot teran. Vino zorimo v velikih lesenih sodih kar 3 leta, dokler ne pridobi prave arome. Nadalje zori leto dni v barikovih sodih in še pol leta v samih steklenicah. Vino tako pridobi vonj po čokoladi in kakavu.

Chardonay je vino izrazito rumenkasto slamnate barve z elegantnim in plemenitim vonjem. Ima poln, saden, krepak okus z dolgim zatonom. Bogastvo ekstrata poudarja svežino. Moderna tehnologija in tradicionalen način pridelave sta garancija za kakovost tega vina.

V zgodovino je Kras vstopil z rimskim imenom CARSUS. Beseda je starodavnega izvora in izhaja iz korena kara, kar latinsko pomeni kamen. Po tem je tudi naša zvrst dobila ime CARSUS. Le ta je sestavljen iz sledečih sort: cabernet sauvignon (50%), merlot (30%) in teran (20%). Vino staramo 3 leta in več. Cabernet sauvignon in merlot zorita v francoskih barikih kar 24 mesecev. Teran pa v lesenih hrastovih sodih, ki je dvoleten.
Vse tri sorte zorijo skupaj še leto dni v velikih lesenih sodih. Za tem sledi stekleničenje in polletno zorenje v samih steklenicah. Šele nato je vino harmonično pripravljeno za trg. V takem vinu zaznamo okus nežnih teninov ter vonj kave in čokolade. Temno rjavo-rdeča barva, ki se prepleta in harmonično zliva z vonjem plemenitega hrasta v katerem je vino zorelo. Odlično svežino mu daje teran.